KONTROLA IN NADZOR BOLNIŠKEGA STALEŽA ISTA ISTO
Nadzor in kontrola bolniškega staleža nista isto: kdo lahko preverja zaposlenega in kje so meje?
V javnosti se pogosto uporablja izraz »nadzor bolniške« za vse oblike preverjanja zaposlenega med bolniško odsotnostjo. Takšna raba ni pravilna. Pravno in vsebinsko je treba razlikovati med nadzorom bolniškega staleža in kontrolo bolniškega staleža, saj gre za dva različna instituta z različnimi pooblastili.
Nadzor bolniškega staleža lahko opravljajo le detektivi!
Nadzor bolniškega staleža pomeni ugotavljanje morebitnih zlorab bolniške odsotnosti. Gre za preverjanje, ali zaposleni spoštuje navodila zdravnika, ali opravlja delo pri drugem delodajalcu, opravlja pridobitno dejavnost, izvaja aktivnosti, ki niso združljive z razlogom bolniške odsotnosti, ali kako drugače zlorablja pravice iz bolniškega staleža.
Takšen nadzor lahko opravljajo le licencirani detektivi, ki delujejo na podlagi Zakona o detektivski dejavnosti. Detektivi imajo za opravljanje teh nalog zakonsko določena pooblastila in odgovornosti.
Delodajalec sam ali njegovi zaposleni nimajo detektivskih pooblastil in ne morejo prevzemati vloge detektiva. Prav tako nadzora bolniškega staleža ne morejo opravljati laični kontrolorji.
Kontrolo bolniškega staleža lahko opravljajo tudi laični kontrolorji
Nekaj povsem drugega je kontrola bolniškega staleža. Pri kontroli ne gre za ugotavljanje zlorab, temveč zgolj za preverjanje, ali je zavarovanec dosegljiv na naslovu, kjer se zdravi oziroma okreva.
Takšne kontrole lahko opravljajo laični kontrolorji ZZZS oziroma osebe, ki jih za izvajanje kontrol pooblasti ZZZS.
Njihova naloga je bistveno ožja od naloge detektiva. Ne ugotavljajo zlorab, ne zbirajo dokazov in ne izvajajo preiskave. Njihova vloga je omejena na preverjanje dejanskega stanja v času obiska.
Laični kontrolorji ne smejo opravljati detektivske dejavnosti!!!
Ker laični kontrolorji niso detektivi, nimajo pooblastil za izvajanje aktivnosti, ki sodijo v okvir nadzora bolniškega staleža.
Ne smejo:
– slediti zaposlenemu;
– izvajati prikritega opazovanja (osebne zaznave);
– fotografirati ali snemati zaposlenega;
– zbirati informacij od sosedov;
– poizvedovati pri sorodnikih ali drugih osebah;
– ugotavljati, kje se je zaposleni nahajal pred kontrolo ali po njej;
– preverjati, kaj je zaposleni počel med odsotnostjo;
– zbirati dokazov o morebitnih zlorabah bolniškega staleža.
Njihova ugotovitev se lahko nanaša zgolj na okoliščine same kontrole.
Enake omejitve veljajo tudi za zaposlene, ki v imenu delodajalca izvajajo interne kontrole. Tudi oni nimajo pooblastil za izvajanje detektivske dejavnosti.
Kaj pomeni, če delavca med kontrolo ni doma?
Ena najpogostejših zmot je prepričanje, da odsotnost od doma avtomatično pomeni kršitev bolniškega staleža.
To ne drži!
Če laični kontrolor ob obisku delavca ne najde doma, lahko ugotovi zgolj to, da ob obisku ni vzpostavil stika z zavarovancem. Takšna ugotovitev sama po sebi še ne pomeni kršitve.
Laični kontrolor ne more vedeti, ali je bil delavec pri zdravniku, v lekarni, na terapiji, na rehabilitaciji, na dovoljenem sprehodu ali pa je bil doma in ni slišal zvonca.
Prav tako ne more samostojno ugotavljati razlogov za odsotnost ali izvajati dodatnih preverjanj.
Če delavec pojasni, da je bil doma, da je spal ali da obiska ni zaznal, laični kontrolor teh navedb ne more sam ovreči z nadaljnjim zbiranjem informacij ali izvajanjem preiskave.
Ali lahko delavec zaradi tega dobi odpoved?
Ne.
Sama ugotovitev, da delavca ob enem obisku ni bilo doma oziroma da ni odprl vrat, praviloma ne predstavlja dokaza o zlorabi bolniškega staleža in ne more biti samostojna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Za ugotovitev kršitve je treba dokazati, da je delavec dejansko ravnal v nasprotju z navodili zdravnika ali da je bolniški stalež zlorabljal.
Takšno dokazovanje pa presega okvir običajne kontrole in sodi na področje nadzora bolniškega staleža.
Kdo nadzira kontrolorje?
Delo laičnih kontrolorjev nadzira ZZZS. Pri svojem delu morajo spoštovati zakonodajo, pravila varstva osebnih podatkov in pravico posameznika do zasebnosti.
Če kontrolo za delodajalca opravljajo njegovi zaposleni, tudi zanje veljajo enake omejitve. Nimajo posebnih pooblastil in ne smejo izvajati aktivnosti, ki so pridržane detektivom.
Vsak poseg v zasebnost zaposlenega mora imeti ustrezno pravno podlago in biti sorazmeren z namenom, ki se zasleduje.
Ključna razlika je preprosta:
Detektivi lahko izvajajo nadzor bolniškega staleža in ugotavljajo morebitne zlorabe.
Laični kontrolorji in zaposleni, ki izvajajo kontrole za delodajalca, lahko zgolj preverijo prisotnost oziroma dosegljivost zaposlenega, ne smejo pa izvajati preiskave, zbirati dokazov, fotografirati, snemati, spraševati sosedov ali ugotavljati, kje se je zaposleni nahajal.
Prav zato odsotnost delavca ob času kontrole sama po sebi še ne pomeni kršitve bolniškega staleža in še manj dokazuje njegovo zlorabo.
Zavarovanci morajo biti torej seznanjeni in poučeni o tem, kdo in na kakšen način lahko pri njih opravi kontrolo ali nadzor bolniškega staleža ter kakšna upravičenja lahko pri tem uporablja.